Do koliko lahko preštejemo s prsti obeh rok? Do deset, praviš? Neumnost. Že s prsti ene roke je vendar mogoče šteti do 31.
Če zna računalnik zapisovati le številke – kako potem shrani besedila?
Da zapišemo črko s številko, potrebujemo pet prstov ali piskov ali znakcev, ne? Ne. Lahko jih potrebujemo tudi manj in več. (Manj in več?!)
Zdaj vemo, kako računalnik zapisuje števila in kako je mogoče s številkami zapisovati tudi besedila. Kaj pa slike?
Zdaj znamo stiskati slike. Stiskati pa je potrebno tudi druge reči. V tej aktivnosti bomo spoznali enega naprednejših postopkov; ogledali si bomo, kako bi se z njim lotili stiskanja besedila.
Pri shranjevanju in pri prenašanju podatkov lahko pride do napak. Računalniki uporabljajo različne načine za preverjanje pravilnosti podatkov in njihovo popravljanje.
Kako organizirati stvari po škatlah in predalih, da jih bomo hitreje našli? Se še spomniš, koliko časa si iskal ono rumeno lego kocko s prirezanim vogalom?
Kakšno zvezo ima ugibanje oseb (ali števil) z računalniki? Na tej igri temelji pomembna veda, teorija informacij. Teorija je prezapletena za nas, igrati pa se menda smemo, ne?
Ena najbolj nadležnih lastnosti računalnikov je, da vedno naredijo natanko to, kar jim naročimo.
Kocke Lego so čisto preproste, vendar lahko iz njih sestaviš hišo, letalo ali psa – in to celo iz istih kock. Z računalniškimi programi je enako.
Ah, kolikokrat je potrebno urediti kakšne reči po abecedi, velikosti ali čem tretjem.
Koliko več bi lahko naredili, če bi imeli več rok! Ali pa … več glav? Računalniki jih imajo. Da lahko isti problem rešujejo z “več glavami” hkrati, pa moramo te glave pametno organizirati.
Kako asfaltirati ceste v Blatnem dolu, da bo ostalo dovolj denarja za bazen? Kje bi potegnili ceste po Sloveniji, če ne bi bilo hribov in gora?
Kako računalnik prebere in “razume”, kar vtipkamo? Kako delujejo tipke na mobilnih telefonih (ki nimajo cele tipkovnice)? Kaj se skriva za bankomati?
Alenka ne bo vrnila Petru žoge, dokler se ji ta ne opraviči za ono prej. Ta pa se nima namena opravičiti, če mu one ne bo prej vrnila žoge. Računalnikarji bi rekli, da sta se znašla v smrtnem objemu.
Kakšno zvezo ima sestavljanje urnikov z reševanjem sudokuja bomo izvedeli, ko bomo pobarvali nekaj zemljevidov.
Sladoledar: ko ga najbolj potrebuješ, ga ni nikjer. Raziščimo in bomo videli, da je razporejanje sladoledarjev v resnici zelo težak problem - Pravzaprav gre za najtežji problem, kar jih sploh je.
Kaj je težje? Sestaviti dobro cestno omrežje tako, da izbiramo med obstoječimi cestami (kot je bilo treba storiti v Blatnem dolu) ali začeti od začetka in določiti nove ceste med kraji?
Problem izmišljenih pisav je, da si jih človek težko zapomni. A ne za nas: spoznali bomo trik, s katerim si lahko izmišljamo nove pisave, ki si jih ni težko zapomniti.
Lahko skupina otrok odkrije, koliko denarja imajo vsi skupaj, če nihče noče povedati nikomur, koliko ga ima? To je posel za kriptografe, mojstre šifriranja.
Po prejšnji misiji nemogoče – izračunu vsote podatkov, ki jih ne poznamo, nas že čaka nova: kako pošteno žrebati po telefonu.
Kako se lahko dva človeka – ali računalnika na internetu – pogovarjata tako, da jima ne more nihče prisluškovati?
Bodo računalniki kdaj postali inteligentni? Bodo roboti zavladali človeštvu? Ali pa so že inteligentni?
Inteligentni papir ni inteligenten, ker se ni sam naučil igrati? Prav. Sestavili bomo računalnik iz plastičnih lončkov in bombonov, ki se bo sam učil igrati igro tako dobro, da bo vedno premagal človeka.
